klamidija test

Klamidija Test Pri NYD – Zakaj Je Testiranje Nadvse Pomembno?

Okužbo s klamidijo, najpogostejšo bakterijsko spolno prenosljivo okužbo (SPO) učinkovito zazna klamidija test NYD diagnostike. Test išče bakterijo, ki povzroča okužbo (Chlamydia trachomatis) in nanjo opozori z visoko natančnostjo.

Test na klamidijo je bistven za omejitev širjenja te spolno prenosljive okužbe. Še posebej pomembno je, da se redno pregledujete za klamidijo, če imate večje tveganje za to SPO. Nezdravljena okužba lahko povzroči zdravstvene težave – in jo lahko prenesete na svojega partnerja.

Za izvedbo testa je potreben vzorec urina, oziroma bris tekočine iz nožnice, anusa, grla ali očesa (odvisno od tega, kje obstaja sum na okužbo). Najpogosteje lahko ta test opravite v zasebni ambulanti ali pa pri svojem osebnem zdravniku. Veliko ljudi pa se v današnjih časih raje odloča za test od doma, saj ta ponuja večjo anonimnost. Če pa hitri (domači) test zazna okužbo, svetujemo, da se ponovno testirate z natančnejšim, laboratorijskim testom v izbrani zdravstveni ordinaciji. Obe vrste testov ponujamo tudi pri NYD diagnostiki – več lahko preberete tukaj.

Kdaj Se Opravi Klamidija Test?

Okužba s klamidijo običajno ne povzroča simptomov, zato mnogi ljudje niti ne vedo, da jo imajo. Nezdravljena klamidija pa lahko povzroči resne zdravstvene težave in neplodnost. Zato je redno testiranje za klamidijo pomembno, sploh če obstaja večje tveganje za okužbo. Redne preglede za klamidijo je priporočljivo opraviti, če:

  • Ste spolno aktivni, še posebej, če ste mlajši od 25 let
  • Ste noseči in mlajši od 25 let – nosečnost in spolno prenosljive bolezni so lahko nevarne za vas in vašega otroka
  • Imate HIV
  • Ima vaš partner spolno prenosljivo bolezen ali spolno prenosljivo okužbo
  • Imate spolne odnose z novim partnerjem ali imate več kot enega spolnega partnerja

Če ste bili predhodno pozitivni na klamidijo in ste se zaradi nje zdravili, morate opraviti nadaljnje preiskave. Običajno potrebujete test približno en mesec po zdravljenju in dva meseca po tem, da se prepričate, ali je bilo zdravljenje učinkovito.

Simptomi klamidije vključujejo:

  • Pekoč občutek med uriniranjem
  • Izcedek (tekočina ali sluz) iz nožnice, penisa ali anusa
  • Boleč spolni odnos ali krvavitev po spolnem odnosu

Kako deluje test Na klamidijo?

Najpogosteje uporabljena vrsta testa za klamidijo se imenuje test pomnožitve nukleinske kisline (NAAT). NAAT zazna DNK bakterij, ki povzročajo okužbo s klamidijo. Potreben je vzorec izločkov iz nožnice ali sečnice (cevke, ki prenaša urin iz vašega telesa) – torej vzorec urina. Laboratorij nato testira ta vzorec za morebitne znake bakterij.

Manj pogosto ponudniki uporabljajo celično kulturo za testiranje na klamidijo. Zdravnik vzame bris vaše nožnice, sečnice ali anusa (odvzame vzorec tekočine in celic). Vzorec nato pošlje v laboratorij na poglobljeno testiranje. Če so bakterije prisotne, se bodo razrasle, kar kaže na okužbo. Zaradi večje zahtevnosti testa in primerljive natančnosti, izvajalci večinoma tega testa ne izvajajo.

Kaj Storiti Pred Testiranjem

Vedno je priporočeno, da se pri izvajalcu pozanimate, kako se pripraviti na klamidija test. Pred testom boste najverjetneje morali izogibati:

  • Uriniranju nekaj ur, preden dobite test
  • Prhanju ali uporabi krem ​​v vaginalnem predelu
  • Jemanju določenih zdravil, na primer antibiotikom

Kaj Storiti, Če Je Klamidija Test Pozitiven?

Običajno traja približno 24 ur, da dobite rezultate NAAT testa. Test od doma je najhitrejši, saj pokaže rezultat v roku 15. minut. Če uporabljate test s celično kulturo, lahko traja približno en teden, da dobite rezultate.

Če je test pozitiven, je bila odkrita bakterija, ki povzroča klamidijo. To pomeni, da imate okužbo s klamidijo in boste potrebovali zdravljenje (zdravila z antibiotiki). Prav tako boste morali obvestiti svoje spolne partnerje, da se tudi oni pravočasno testirajo.

Po končanem zdravljenju boste potrebovali dodatne kontrolne teste za klamidijo. Verjetno boste potrebovali še en test tri tedne po zdravljenju in morda še en test tri mesece pozneje. O tem se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.

Preberite več prispevkov: